Nagovor p. Lojzetu Cviklu ob praznovanju 30. obletnice mašništva na Agapitovo nedeljo 18.8.2013 

Pozdravljen novomašnik,

Tako so zvenele besede pozdrava v tej cerkvi pred 30 leti, ko ste spoštovani g. Lojze kot novomašnik, v naši cerkvi prvič slovesno zapeli slavo Gospodu.

Dovolite mi, da vas danes, v imenu domače - vaše in naše - župnijske skupnosti – med nami prav lepo pozdravim.

Vsi, ki smo danes  tukaj zbrani ob tem dvojnem prazniku - prazniku Sv. Agapita in vašem jubileju, 30 let mašniškega posvečenja, smo veseli in v srcu hvaležni Bogu za vse, kar od njega prejemamo, hvaležni tudi zato, da je vas poklical v svojo službo – v svoj vinograd. Hvaležni pa tudi vam, da ste se njegovemu klicu odzvali z vašim » tukaj sem, pošlji mene«.

Vse v večjo Božjo slavo – je vodilo patrov jezuitov, ki jim tudi vi pripadate. V vseh 30 letih ste tako tudi živeli in mi, smo ob srečanjih z vami, tako tudi čutili.

Ste: duhovnik – mašnik – dušni pastir – župnijski upravitelj. Vaša pot pelje iz Vizor – v Ljubljano – Rim – Vitanje  in naprej kamor bo božja volja. Vendar je Nova Cerkev nekako vedno vmes na tej vaši poti, vedno se k nam vračate in mi smo vedno veseli vašega obiska. Naj bo Nova Cerkev vedno vaš dom.

Skupaj z vami se danes veselimo in Bogu zahvaljujemo za vašo bogato duhovniško in redovniško pot. Želimo vam naj vam Bog nakloni zdravja in veselja za navdušeno delo v njegovem vinogradu tudi v bodoče.

Skromna pozornost pa naj vas spominja na današnji dan in naj vam bo znak naše hvaležnosti za vse,  kar od vas prejemamo z željo, da se pri nas še mnogokrat ustavite.

Naj vas ob koncu povabim, da tudi danes kot pred 30. leti, Bogu v čast zapojete slovesno slavo Gospodu, naj se mogočno razlije med nas in se dotakne naših src.

Nagovor je pripravil g. Brane Petre