Preskoči na vsebino


VELIKONOČNO TRIDNEVJE - dogajanje

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

Ti trije dnevi pomenijo vrhunec celotnega liturgičnega leta. Bogoslužje želi v teh dneh ponavzočiti dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja. Začne se z večerno mašo na veliki četrtek in sklene z drugimi večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

 

VELIKI ČETRTEK – OB 19. URI SVETA MAŠA

S slovesno mašo na večer tega dne obhajamo spomin postavitve zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja.

Pri zadnji večerji nam je dal Kristus poseben dar, ki naj bi nas spominjal na njegovo veliko ljubezen do nas ljudi. Po evharistiji sega Kristusovo odrešenje v življenje vseh ljudi.

Ponekod po pridigi mašnik umije dvanajsterim – navadno možem – noge v znamenje medsebojne ljubezni in služenja.

 

VELIKI PETEK – OB 7. URI KRIŽEV POT

                             OB 19. URI OBREDI VELIKEGA PETKA           

To je edini dan v letu, ko ni svete evharistične daritve. Bogoslužje velikega petka ima tri dele:

OPRAVILO BOŽJE BESEDE – Berila nam izražajo isto misel kot Janezovo poročilo o Jezusovem trpljenju. Prošnje za vse potrebe imajo na ta dan poseben pomen, saj Cerkev v desetih molitvah prosi za: Cerkev, papeža, služabnike Cerkve in vse vernike, za katehumene, edinost kristjanov, za Jude, za tiste, ki ne verujejo v Kristusa, za tiste, ki ne verujejo v Boga, za državne voditelje, za vse, ki so v stiskah.

ČEŠČENJE KRIŽA – Na veliki petek je posebno pretresljivo razkrivanje in češčenje križa. Duhovnik razkrije križ in trikrat zapoje: Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo. Pridite, molimo.

OBHAJILO – Od leta 1955 prejmejo na veliki petek skupaj z duhovnikom tudi  verniki sveto obhajilo kot dragocen sad drevesa življenja svetega križa. Obhajilo nas združuje s Kristusom in nas vodi v njegovo trpljenje.

 

VELIKA SOBOTA – OB 19. URI VELIKONOČNA VIGILIJA

Ta dan se mudimo pri Jezusovem grobu in premišljujemo njegovo trpljenje in smrt. Šele pri velikonočni vigiliji nas prevzame velikonočno veselje.

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL – Po stari navadi nesemo ta dan k blagoslovu velikonočna jedila. Ta blagoslov naj bi v nas zbudil smisel in hvaležnost za velike božje darove, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarjajo na božjo bližino.

Blagoslov jedil bo vsako polno uro, prvi ob 9., zadnji ob 17. uri; v Lembergu ob 14,30. uri.

 

VELIKONOČNA VIGILIJA – Pomeni veselo čakanje v molitvi na Kristusovo vrnitev. Obredi naj bi bili ponoči , pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Velikonočna vigilija je isto kot velika noč. Bogoslužje velikonočne vigilije ima štiri dele: slavje luči ter besedno, krstno in evharistično bogoslužje.

 

URE MOLITVE OB »BOŽJEM GROBU«

  7 - 8                 HRENOVA

  8 - 9                 VINE – LANDEK

  9 - 10               POLŽE – ZLATEČE

10 - 11              NOVA CERKEV

11 - 12              VIZORE

12 - 13              RAKOVA STEZA – GLOBOČE –  DEDNI VRH

13 - 14              VIŠNJA VAS

14 - 15              SOCKA

15 - 16              ČREŠKOVA – VELIKA RAVAN

16 - 17              TRNOVLJE – SELCE - STRAŽA

17 - 18               NOVAKE – RAZDELJ

18 - 19               HOMEC – LEMBERG