Dragi otroci, spoštovani učitelji in vsi zbrani!

Danes je poseben dan, ker je potomka najstarejše trte na svetu spet polno rodila in ponovno dokazala svoje dobro zdravje in rodovitnost. Zakaj smo  se danes  zbrali pri teti Mihaeli? Ker je trgatev pomemben dogodek, ker se je rodil sad božjega dela in človeških rok. Lahko smo srečni, da živimo v deželi ,  kjer uspeva vinska trta, kajti ona je tudi simbol dialoga in kulture. Že lani ste videli, da drži to, kar je napisal Slomšek, da otrokom daje sladko grozdje, odraslim pa dobro vino. To je priložnost, da se skupaj veselimo pridelka in da uživate v tem lepem sadu. Grozdje je kot sadež zelo zdravo in uporabno na mnogo načinov. Seveda se veselimo tudi dobrega vina, ki nam ga da. To vam govorimo zato, da bi dovolj zgodaj spoznali lastnosti te pijače, ki jo mnogi obtožujejo za marsikaj hudega v družbi, toda to izvira iz neznanja in nerazgledanosti. Piti pijače, ki vsebujejo alkohol, se je treba naučiti kakor poštevanko. Le tako se lahko izognemo težavam in nesporazumom s samim seboj. Zavzemam se za to, da bi v šolah uvedli predmet Kultura pitja in omizja. Gre za etični kodeks,  kako se  obnašati do pijače, ki vsebuje alkohol. Že stari kitajski modrec Konfucij je zapisal, da za pijanost ni krivo vino, ampak tisti, ki ga pije. V naših rokah je torej ključ, ki nas vodi v trezne presoje in nas vodi stran od prekomernega pretiravanja v vseh stvareh v življenju.  Vino je bilo ustvarjeno, da človeka osrečuje in mu krepi zdravje. Tega se je treba naučiti;  učite se pa od svojih starejših vzornikov, vendar nikar ne sledite tistim, ki pravijo, kako je tisti, ki lahko veliko pije in ni pijan, »kul« in »jack« in ne vem, kaj še vse. Tak, ki preveč pije, ne more biti nikomur za zgled, najmanj pa vam mladim. Že blaženi Slomšek je napisal, da pijanec je navaden tat, ker dela iz vina trat. Prav Slomšku se imamo zahvaliti za nauke o tem, kako je treba v takih primerih ravnati v življenju. Ta trta tukaj je potomka najstarejše trte na svetu, njena mati je danes stara že blizu 500 let in je vpisana v Guinessovo knjigo svetovnih rekordov ter je kot taka dragocen del naše kulturne dediščine. Kaj takega nima nihče na svetu. Celo Francozi jo imajo pred svojim Nacionalnim muzejem   vinogradništva v Parizu. Danes se naužijte soka in grozdja, to letino smo kakor lani namenili vam in pokazali, da je ta trta tudi vaša. Spoštujte jo in jo čuvajte. Tako boste lahko šli brez strahu skozi življenje, da vas ne presenetijo neprijetnosti v zvezi z alkoholom. Naj končam te misli s svetopisemskim  Noetom, on je bil naš prvi vinogradnik, nikakor pa ne pijanec, čeprav je bil prvi človek, ki se je tako napil vina, da je nezavesten obležal. To se mu je zgodilo samo enkrat, ker sploh ni vedel, da je v njem alkohol. On je preselil vinsko trto na ladjo, da jo je rešil pred potopom. Ko pa je pridelal vino in ga poskusil, je bilo dobro in ga je pil. Niti sanjalo se mu pa ni, kaj ga čaka. Bolj ko je pil, bolj mu je bilo všeč. Toda s popito količino se je bližala tudi nesreča, ko ga je alkohol popolnoma premagal. Ko se je streznil, je spoznal, kakšno je vino, da je na začetku dobro, na koncu pa je poguba, če se ga zlorabi. Nikoli več si ni dovolil, da bi se mu to zgodilo še enkrat. Doživel je zelo visoko starost in do  svojih zadnjih dni je vino  spoštljivo užival, da ga je  krepčalo in mu daljšalo življenje. Kot boter te trte se iskreno zahvaljujem gospodu dekanu Alojzu Vicmanu, da jo je vzel pod svoje okrilje v tem našem lepem kraju, ki je tudi Slomškov kraj lepega spomina; gospodu Viktorju Štokojniku, viničarju Mihaele, ki je tudi sam častitljiv vinogradnik in pridelovalec odličnega vina, da čez vse leto skrbi za to trto, da je  zdrava in da obilno rodi; gospodu Otonu Samcu, ki kakor dobri duh bdi nad vsem, kar se dogaja okoli nje; Vinogradniškemu društvu Vojnik in predsedniku gospodu Mirku Krašovcu, Krajevni skupnosti in gospodu Jezerniku, Turističnemu društvu in gospe Stolec ter ne nazadnje vodstvu naše šole.

Ko gledam te potomke po drugih krajih, vidim, da so jih ogradili z visokimi ograjami in jih dali pod ključ, da jim nepridipravi ne bi škodili. V Novi Cerkvi tega nimamo, ker ljudje sami pazijo nanjo.  Naj ob tem spomnim na stara svetopisemska pravila o trgatvi: v vinogradu je vedno moral ostati še kakšen grozd za vojne sirote in vdove. Veljalo je tudi, da ko gre zadnja brenta iz vinograda, roma prvi koš gnoja v vinograd. Gospodar grozdno jagodo natakne na rozgo, da da trti spet piti. Skratka, vračamo ji to, kar smo ji vzeli. Kot vidite, nas lahko trta nauči mnogih modrosti. Tako naj ostane, saj  je to znak, da smo kulturni in spoštljivi drug do drugega in do naše dediščine. Naj vam letošnji pridelek služi zdravju in vsemu dobremu! Lepo vas pozdravljam in sem v duhu z vami.

Drago Medved, boter trte Mihaele.